V soboto 15. marca ob 2. uri zjutraj se je začelo – 12 ur Rekorda Šmarne gore. Jaz pa v izvidnico, kako je naših 8 ur Slivnice konkurenčnih v kategoriji vzdržljivostnih preizkušenj. Na štartu poznane face, kar nekaj ‘slivničanov’, in točno ob 2.00 je Avi dal znak za začetek. Temperatura je bila idealna, noč jasna in tik pred polno luno. Zastavil sem si soliden tempo za vzpon in na polno gas za dol. Konstantno, z dvemi vmesnimi pavzami, mi je uspelo zastavljen tempo zadržat vseh 11 ur – 11 zato, ker sem zadnji vzpon zaključil točno ob 13.00 (eno uro pred koncem) in se nato nisem odločil še za enega (kar mi je sicer malo žal, ker sem vedel, da imam še dovolj žmohta v nogah, vendar s 16. vzponom v moški konkurenci vrstnega reda ne bi spremenil). Pod črto torej: 11 ur, ~ 50 km, ~ 5500 višinskih metrov. Seveda brez Nina support crew to ne bi bilo mogoče!
Uradni rezultati so me uvrstili na absolutno 10. mesto (9. med moškimi), kar v konkurenci teh norcev ni slabo. Zmagal je prvi prvak 8 ur Slivnice, Ečo, z enakim številom vzponov (19) kot muc, četrto mesto pa so si razdelili kar štirje. Vseh zabeleženih tekmovalcev je bilo okrog 115.
Uradni rezultati in povezave na fotografije so na Avijevi strani. Skratka, super dogodek, prekaša ga samo še naših 8 ur Slivnice.
Bravo!!! Sašo!!!
… domača čarovniška gora je pa itak naj…
😉
Sej veš, da smo od doma navijali zate in te telepatsko spodbujali… B-) čestitke!
Seveda. Je bilo čutit energijo … 🙂
Ja dobr si, ni kej…. Pravi ultras …
Bravo, super rezultat …
Se vidi, da je Nina naredila vecji del 😉 🙂
Vsekakor je bolj trpela kot jaz. 🙂
Kdaj gremo kaj po hostah ‘oviratlone’ laufat?
Cim prej, da nam prej ne pospravijo 😉
Čestitke Sašo!!!