Nini že nekaj časa ‘grozim’, da jo bom peljal na Triglav. In ker je vreme za planinarjenje letos idealno sva zagrabila za to priložnost. Po poskusnem vzponu na Begunjščico in z bogatimi izkušnjami osvajanja lokalnih vrhov (Slivnica in Špička), sva zapečatila pripravljenost za osvojitev našega najvišjega vrha.

Pa sva šla … Dan prej sva po navodilih zmešala napitek iz chie, šabeso, spekla Alenkine čokoladne piškote in pripravila sendviče. Izbrala sva si smer iz Vrat čez Plemenice, preko Sfinge, nad Severno steno, preko Triglavskih podov in z južne smeri do vrha Triglava (rdeča). Vračala sva se čez Mali Triglav na Kredarico, kjer sva prespala, se nadihala visokogorskega zraka in zaužila panorame ter čudovitega nočnega neba polnega zvezd in utrinkov. Naslednji dan pa sva spust nadaljevala mimo Staničevega doma in od tam nazaj v Vrata čez Prag (modra).

Tabla v dolini navaja, da je do vrha 7 ur hoda. Midva sva od Aljaževega doma v Vratih do Luknje po dolini Vrat porabila manj kot 2 uri. To je bil tudi edini del poti, kjer sva uporabila pohodne palice. Na Luknji sva izvedla prvi postanek in pripravo pred začetkom plezalnega dela, ki ni tako nedolžen. Predvsem na prvem delu je ob pogledu v dolino Zadnjice proti Trenti pogled po steni navzdol dih jemajoč in klini kar škripajo, ker jih tako močno zagrabiš. 🙂

Nina med plezanjem, spodaj Luknja

Ko se privadiš, se adrenalin umiri, ampak plezanje se še vedno nadaljuje (čeprav malo manj ekstremno). Vzpon je hiter in do Sfinge čas hitro mine. Potem pot nadaljuje, brez plezanja, po Triglavskih podih, mimo ledeniških snežnih kupov do melišča, kjer se združi s potjo iz smeri Doliča.

Sašo med plezanjem (zadaj Severna stena)

Kljub visokim temperaturam, je bila pot prijetna, saj je bil dopoldan večji del v senci in rahel veter se je tudi prilegel. Kjer se pot združi s potjo iz smeri Doliča na tabli piše, da je pisalo, da je do vrha samo še uro hoda oziroma plezanja. Pogled od tu naprej je večino časa na Dom Planika. Vsaj kar se tiče gneče sva izbrala pravo pot, saj razen stalnega društva šestih Čehov, nisva srečala nikogar. Ko pa sva prišla na vrh pa sva s težavo našla prostor za sedet. Na vrhu je bilo seveda najprej potrebno izvesti krst, saj je bila Nina prvič na Triglavu. Krst je uspešno pretrpela. Sledilo je fotografiranje in eno urno posedanje na vrhu Slovenije.

Vrh Triglava

Med spustom proti Kredarici je bilo drugače kot za navzgor, saj so v tisti smeri tako za gor kot za dol stalne kolone in je potrebno kar nekaj časa nameniti čakanju in srečevanju. Do vrha Triglava sva, skupaj s postanki in uživanjem v panoramah, katere se ne splača zamuditi, porabila 6 ur.

Presek vzpona (Polar)

Spust na Kredarico je trajal nekaj več kot uro in s tem sva zaključila prvi dan. Popoldan sva namenila uživanju in sončenju na Kredarici, iskanju in poimenovanju okoliških vrhov, sončnem zahodu za Triglavom in kasneje čudoviti zvezdnati noči.

Zahod za Triglavom

Zahod s Kredarice

Naslednje jutro sva si privoščila odličen visokogorski zajtrk in počasi nadaljevala pot v dolino. Odločila sva se, da se preko Rži spustiva do Staničevega doma in tam poskusiva še visokogorske palačinke.

Zajtrk na Kredarici

Ta odločitev se je izkazala za pravo. Palačinke so teknile enako dobro kot zajtrk, sonce pa je bilo vse močnejše in preko Praga sva se spustila v dolino Vrat. Hoja navzdol je dosti manj prijetna kot hoja navzgor – sploh čez kline. Vsega skupaj za spust pa sva porabila 4 ure + pavza za Palačinke.

Staničev dom s Triglavom v ozadju

Razgled proti Vratom (Nina)

Pogled proti Vratom med spustom (Sašo)

Med spustom so se nad vrhovi začeli nabirati temni oblaki in v trenutku, ko sva se usedla v avto je začelo deževati, zato sva se odpovedala načrtovanem kopanju v Blejskem jezeru in se odpravila domov. Z vremenom sva res imela srečo, saj se v dežju ne bi bilo prijetno vzpenjati/spuščati po spolzkem kamenju in drsečih klinih. Pa tudi nobenega žulja nisva dobila (nasvet: uporabi kompresijske nogavice ali daj najlonke pod navadne nogavice).

Vzpon je bil čudovit in vsekakor nisva bila zadnjič na Triglavu.

Panorama iz Kredarice proti severu

Panorama iz Kredarice proti jugu