89 metrov, 20 nadstropij in 459 stopnic smo vsak po enkrat premagali Jani, Sašo in Matej. Štefetno tekmovanje je bilo organizirano tako, da je moral vsak član tričlanske štefate premagati 20 nastropij – štel je neto čas vzpona in nam je to uspelo v času 7:49 (se pravi povprečno 2:36/osebo).
Dan ni bil najlepši, mraz in megla na prireditvenem prostoru, kar je neposreden razlog za pomankanje navijačev. Vse skupaj se je tudi zelo hitro končalo, saj še veš ne, pa si že na polovici, potem začneš malo noge čutit in si na vrhu. Še pošteno se človek ne segreje, kaj šele zašvica … 🙂
Še nekaj fotk iz prve roke, več jih bo pa verjetno še na spletu.
Sašo, Jani!
Dva modela s foruma (K. in B.) se iz nas mau norčujeta! 😉 Še boljše pa je to, da je vse skupaj skoraj resnično. 😀
Najprej poskusiš preskakovati po tri stopnice, pol vidiš, da sta že po dve kar v redu. Na polovici začnejo stegna mau peči, pa zmanjšaš korak na 1 stopnico. Vmes nekoliko pohodiš, da si odpočiješ in nadaljuješ tek s po eno stopnico, itak. Preden sploh pomisliš “Kaj mi je bilo tega sploh treba?!”, si že na cilju. To je pa od vsega tudi največje razočaranje. Nazaj pa…
…Z liftom…
Naslednjič, če že, udeležba za 3x gor/dol. 🙂 😉
Bravo fantje!
Navijala sem, makar malo kasno. Prireditev se mi je zdela super organizirana…