V nedeljo, 1.7.2012 ob 14.30 smo pri temperaturi 35 stopinj končno skočili v vodo, iz Portoroškega pomola, po 120 km teka. Za nami vrh Vremščice, Škocjan, Črni kal, Koper in Portorož!
Bravo!
- Fotodokumentacija 1. dan (Start, Pivka in do Rodika)
- Fotodokumentacija 2. dan (Rodik, Koper in žurka v Luciji)
- Fotodokumentacija na cilju – svežina po skoku v morje (Rajko)
- Fotodokumentacija s kolesa (Srečo)
- Janijev opis izkušnje in nekaj fotografij
Predlagam, da to postane to tradicionalni tek. Vsako leto okrog Dneva državnosti. Zdaj pot poznamo in lahko spremenimo smer preko Ribnice (namesto Neverke) in izognemo klancu na Vremščico. Vemo tudi, da je Pri Friščevih fajn, saj nas je lastnik Iztok Race zelo lepo sprejel, in si vzamemo še kak dan več ali pa kar en vikend za raziskovanje (kolo ali tek) tiste okolice.
Sm ponosna na vas,da vam je uspelo.
Čestitam!
Vedela sem, da vam bo uspelo, saj ste bili dobro pripravljeni, pa tudi krasen suport ste imeli. Ampak res, čestitam, super ste.
BRAVO!!!! ČESTITKE za izjemen dosežek pri ekstremnih pogojih.
Bili ste enkratni, zelo sem ponosna, da vas poznam in da sem bila z vami.
Jana, neverjeten ‘suport’. Kot že večkrat rečeno, brez tebe ne bi zmogli.
Hvala, bilo mi je v veselje!!!
Samo da je mimo…vročinaaaa … heheheh… Ma je bilo tako fajn, da gremo lahko naslednji vikend še enkrat… Da do konca pogorim;)
Mi je od super klobas še par kalorij viška ostalo…
V najboljši družbi ni težko teči… da pa o suportu in organizaciji ne govorimo.. TOP!
Bravo tudi Sreču, Nini in Alenki, da so prekolesarili to razdaljo v tem vremenu….
Iskrene čestitke vsem, ki ste izpeljali ta izjemen podvig. Upam, da bom naslednjič lahko drugače sodelovala. Vesela sem za vas.
Bravo!!!
Oba naslednjič z nami! 🙂
sem le spisal poročilce… nekaj slik je gor, če želi kdo pogledat kako smo se mučili, pardon uživali… hihi muke so sedaj…;)))
http://jacoos.blogspot.com/2012/07/306-172012-iz-cerknice-v-portoroz.html
Super opis, Jani. Jaz bi šel še enkrat, ker je bilo res fajn. Tokrat mogoče bi malo manj živcev vključil v tek oziroma pot in se čisto sprostil. Vse ostalo je bilo neprecenljivo. Iščemo torej nove izzive!
Jani, sem pregledala tvoj blog. Uf, še enkrat čestitam. Jaz menda tega še z avtom ne bi zmogla.
Ja saj je tudi zame bilo malo preveč… 🙂 sedaj se pa rehidriram in počivam…;)
Resno, kaj bi lahko šli naslednjič? S takim suportom je res veselje tečt. Mogoče pa Velika Krpanova pot (z malo popravki – par odsekov).
– Okvirni načrt poti
– Uradne informacije
– Opis izkušnje s kolesom s preseki profila
Sicer pa predlagam, da to postane tradicionalni tek. Vsako leto. zdaj pot poznamo, lahko spremenimo smer preko Ribnice (da se izognemo klancu na Vremščico).
Ma ste pravi carji. Nora ideja ki je ob pametni izvedbi zelo zanimiva.
Čestitam.
Pa še naprej uživajte v teku, v vseh njegovih oblikah.
LP, Peter
Danes je en mesec od tega … kakšni so občutki zdaj? 🙂
Rekord Slovenske planinske poti (Klemen Triler – 8 dni 14 ur 45 min) – Izziv za naslednje leto, ampak mi bomo to opravili s časom pod 8 dni. A bo?
To je kr super varianta za 3 tedne hoje 😉 Klemnu vsa čast, sploh glede na to, kaj vse se mu je zgodilo… Faca ni kej ,)
Z Nino sva se zadnjič zaradi zastoja na avtocesti iz obale vračala po naši tekaški poti čez Vremščico. In tisti klanec zgleda z avtom še dosti hujši. Napaka bi bila, da bi šli kje drugje – mogoče naslednje leto, ko najdemo kakšne poti bolj podobne javorniškim gremo po dolini Reke.