“Slivniški Rudolf” je z naše strani poimenovana lesena silhueta prijaznega jelenčka, ki je na pol poti na Slivnico (pri “šporhetu”) predvsem v lanskem letu zabavala izkušene pohodnike in dajala motivacijo najmlajšim. Na razpotju, kjer se pot iz Zatrepov priključi markirani poti iz smeri Cerknice, je pokončno usmerjal pohodnike proti vrhu, kar naenkrat pa ga ni bilo več … Beri naprej
Kamp Šimuni na Pagu nam je všeč (še posebej Šimi disko vsak dan ob 20. uri), bili smo že nekajkrat. Ampak na dopustu se pač ne more samo počivat, da si lahko odpočiješ moraš malo tudi trpet … To pa pomeni, da verjetno ni poti ali stezice, ki je na Pagu še nisem dal skozi z (gorskim) kolesom ali peš. S kolesom sem bil od Luna, do Stare Novalje, mimo betonarne in lovske koče, med požganim grmičevjem in čez bodeče ovijalke, okrog rt Metajna, do mosta, ki Pag povezuje s celino, in še južno po stezah pri Smokvici in okrog Povljane, pa preko Malega in Velega Blata, po poteh ob vetrnih elektrarnah nad mestom Pag, čez požgane travnike pri Košljunu in po vzhodni strani največjega vrha preko parka pri Bošani do peščenih plaž (Sv. duh, Čista, Zrče, …) v zalivu do Caske in pogosto čez Kolansko Blato preko Mander in kjerkoli se le da tudi vmes do Šimunija. Povezal sem že vse možne prevozne in polprevozne poti kot tudi nekaj offroada (to pa pomeni veliko predrtih gum in predvsem vsakič zelo prašno kolo). Beri naprej
Trenutno Dom na Slivnici ne obratuje, saj nima najemnika. Medtem ko se občina Cerknica (lastnik) trudi z razpisom za iskanjem novega najemnika s čim obsežnejšim programom, smo se v okviru ekipe, ki vsako leto pripravimo 8 ur Slivnice, odločili, da bi bila organizacija na nivoju iz prejšnjih let (pri številu vzponov čez 1200 in nad 200 udeleženci) takorekoč nemogoča brez sodelovanja z domom na vrhu.
Iz tega razloga standardni februarski termin 8 ur Slivnice letos odpade – bi pa se sicer v hrib s tem razlogom podali že sedmič. Odpoved za 2020 še ni gotova, saj bomo bomo spremljali kako bo kazalo glede odprtja doma in kdaj bi bila izvedba smiselna. V nasprotnem primeru bomo letos počivali in se vidimo naslednje leto febarurja na 8. ponovitvi.
Hvala vsem rednim udeležencem, ki ste dogodek pripeljali in mu dali ime, in tudi se tistim, ki ste razmišljali, da bi letos prišli prvič. Včasih je vredno počakat, počitek pa tudi pomaga za nabiranje novih idej. Se vidimo!
Ineos – britansko farmacevtsko podjetje, od letos tudi glavni pokrovitelj najmočnejše kolesarske ekipe, se je odločilo Eliudu Kipchogeju (olimpijskim prvakom v maratonu, aktualnem svetovnem rekorderju iz Berlina 2018 s časom 2:01:39, ki je pred dvema letoma že poskusil teči pod dvemi urami v Monzi, ampak zaključil v času 2:00:25) omogočiti tek po 2. urami na maratonski razdalji.
Pred tremi meseci so oznanili, da se bo to zgodilo na Dunaju konec septembra ali začetek oktobra in končno so, glede na čim bolj idealne vremenske razmere, določili dan 12.10.2019 s startom ob 8:15. Maratonska razdalja bo potekala v krogih v parku ob Praterju s startom na Reichbrucke in ciljem na Meiereistrasse. Kipchigeju bodo do rezultata izmenično pomagali izbrani tekači, ki bodo skrbeli za pravi tempo in zavetrje, in tudi tehnologija, da bodo še lažje ubirali ustrezen tempo.
Rekord pa ne bo priznan s strani svetovne atletske organizacije, ker ne gre za tekmo, kjer je udeleženih več tekačev in ker se bodo pacemakerji izmenjevali. Bo pa, v primeru, da mu uspe tek pod 2:00:00 svojevrsten dosežek oziroma bo padel mejnik v maratonu, ki je bil še nekaj let nazaj nepredstavljiv.
V živo na uradni spletni strani INEOS 1:59 oziroma na Youtube
Triglavska severna stena se ponaša s 3 km širine in 1000 metrov višine. Od Aljaževega doma v Vratih, še posebej v jutranjih urah, zgleda mogočno in neosvojljivo. Zabeleženo jo je prvo uspešno preplezal leta 1890 preplezal trentarski lovec Ivan Breginc – sam in brez varovanja. Od takrat pa še mnogi in se ponaša z veliko klasičnimi smermi.
S kolegom Robertom sva predlani Triglav osvojila bosonoga (iz Krme čez Škrbino) in lani sva se sprehodila po Kugyjevi polici nad Severno steno do manjkajočega stopla na vrhu Triglava. Tako je Robert (kot nekdaj aktiven alpinist) predlagal, da me letos pelje preko stene po Slovenski smeri. In 18.8.2019 je bil ta dan. Smer je slovenska alpinistična klasika, ki je označena z III / II težavnostjo stopnjo (na trenutke pa lahko najdeš tudi kakšen prijem IV stopnje). Izpostavljenost je na nekaterih odsekih izredna, sploh tik pod vrhom. Smer je speljana v levem, vzhodnem delu stene. Beri naprej
Z novim rekordom udeležencev objavljamo prve neuradne rezultate. Obstaja možnost pomankljivih podatkov, zato prosim sporočite, če ugotovite kakšno pomankljivost oziroma se na najdete pišite na 8ur.slivnice@pdk.forma.si in uredimo. Sicer po oznaki svojega ključka vse svoje vzpone najdete na www.peakcheck.com.
Kratek povzetek v številkah – imamo nov rekorden čas spusta, dobili smo prvega “serijskega” zmagovalca (nekoga, ki je zmagal na 8 ur Slivnice več kot enkrat). Posebej zanimivo, da je 95% udeležencev zabeležilo vsaj 4 vzpone. Skupno je bilo čez 1000 vzponov, vendar je povprečno število vzponov padlo na 5,5 na osebo, je pa zato toliko več udeležencev doseglo to število.
Letos je šlo na začetku na nož, Marjan se je zapodil v klanec. Sledili so izzivalci in izzivalke. Kasneje po štirih urah pa je bilo že kar nekaj taktike in na koncu so rezultati sledeči. Dobili smo prvega dvokratnega zmagovalnca 8 ur Slivnice, ki je pobral tudi najhitrejši spust in najhitrejši vzpon.
Sicer so bila prva mesta odločena v minutah …
MOŠKI
| Vzponi | Čas zadnjega | Cifra | Ime | Priimek | Letnik |
| 9 | 15:28 | 166 | Marjan | Zupančič | 1971 |
| 9 | 15:31 | 71 | Borut | Jerala | 1972 |
| 9 | 15:36 | 2 | Boštjan | Erjavšek | 1982 |
ŽENSKE
| Vzponi | Čas zadnjega | Cifra | Ime | Priimek | Letnik |
| 8 | 15:40 | 22 | Tina | Oberstar | 1979 |
| 8 | 15:42 | 94 | Jerneja | Homec | 1984 |
| 8 | 15:46 | 143 | Bogdana | Krašovec | 1969 |
NAJHITREJŠI SPUST
Marjan Zupančič 11:34 (rekord)
NAJHITREJŠI VZPON
Marjan Zupančič 24:55
Prosim, da v komentarje lepite povezave na razne fotogalerije, tudi uradne bomo še objavili, ampak dajte nam malo časa …
Facebook je poln fotografij in video posnetkov od udeležencev, na žalost pa niso označeni kot javni, ampak sem prepričan, da ste skoraj vsi udeleženci med seboj nekako povezani, zato boste tudi te fotografije z lahkoto našli (predlagam, da jih tagate z @8urSlivnice. Sicer pa je glavni povezovalni element ravno naših 8 ur Slivnice!
Čisto na dnu, čeprav si zaslužijo biti na vrhu, pa še zahvala vsem tistim, ki ste prinesli dobrote in, ki ste prispevali kakorkoli, da smo lahko tako izpeljali dogodek kot smo ga.
Dogodek so ljudje in ne samo tisti, ki tekmujejo, tudi tisti, ki pomagajo. Brez Janija, Mateja, Sonje, Srečota, Nina, Naceta, Hede, Nine, Maje tokratnih 8 ur Slivnice ne bi mogla biti takšnih. Hvala tudi Borutu, da je sprejel povabilo in vlogo ambasadorja 8 ur Slivnice in to vlogo tako vestno opravil – nisem podvomil, da je on prava oseba za to.
Pri organizacijskih stroških so nam pomagali Forma d.o.o. Cerknica, Kontim d.o.o. – hiša številk, Tajfloor, Topatlet, Intersport in Notranjski regijski park / občina Cerknica.
Statistično gledano Aljažev stolp na Triglavu vsakih 123 let odpeljejo v dolino na restavriranje in posledično je vrh Triglava brez stolpa 123 letni pojav, ki ga je vredno obeležiti. Da pa ni pot čisto običajna, je treba poskusiti kakšno novo kombinacijo do vrha Triglava. Ena ideja je bila, da bi poskusili iz Zadnjice preko muletjere, ki pejle do Doliča, kjer pri “Jolandi” skrenili na skoraj neoznačeno in pozabljeno staro Kugyjevo pot in nato preko Škrbine na vrh, vendar nekako ni dobila dovolj podpore, zato je na koncu zmagala za opcija preko prav tako manj obljudene Kugyjeve police, ki po severni strani nad Triglavsko severno steno (s pogledom dobrih 1000 metrov v globino) pripelje iz strani triglavskega ledenika na pot, ki pelje preko Plemenic in Sfinge na Triglav preko Škrbine.
Za start sva tako izbrala Vrata, se vzpela po Tomišnkovi in nato na vrhu po neoznačenih brezpotjih melišč pod Glavo prebrodila do višine okrog 2.400 m, kjer sva poiskala vhod na Kugyjevo polico (sicer je dostop možen tudi s Kredarice). Da sva prišla do vhoda na polico sva morala prečkati nekaj zahtevnih melišč in po poti sva prečkala tudi nekaj snežnih/ledenih zaplat. Ko sva dosegla vhod v Kugyjevo polico pot po polici vodi kakšnih 300 metrov rahlo navzgor in, razen pogleda v globino, ni zahtevna, z izjemo previdnosti zaradi bolj peščenih delov na katerih moraš biti dodatno pazljiv. Po izhodu iz police se hitro priključiš poti iz smeri Sfinge in preko Škrbine sva nadaljevala do vrha Triglava. Malo nostalgije me je prijelo na Škrbini, ko sem gledal proti Planiki in “najzahtevnejšo” ravnino “jokanja” lanskega podviga Bosi na Triglav.
Na vrhu sva bila v neto času pod 4 ure, ker pa sva si vmes vzela čas za razglede, pa je skupaj zneslo malo več. Stolpa res ni in tu je še dokaz.
Triglav brez stolpa
Vračala sva se po romarski poti preko Malega Triglava (in na srečo ni bilo gužve), Kredarice in čez Prag nazaj v Vrata do Aljaževega doma. Za zadnji septembrski dan je bilo vreme že prveč kičasto, brez oblačka, idealno temperaturo in z rahlim vetrom v drugem delu dneva (ravno prav, da ni preveč sonce pregrevalo).
Prihajajoči vikend 23. septembra 2018 se bodo triatlonci prvič zbrali v slovenski Istri na SLOVENIA IRONMAN 70.3 Slovenian Istria.
Tekmovalci polovičnega IRONMAN-a morajo najprej preplavati 1,9 km, potem prekolesariti 90 km in nazadnje preteči še polovični maraton – 21,1 km.
Trasa na prvem slovenskem Ironman dogodku bo zanimiva in razgibana.
Plavalni del se bo odvijal v sedemelskem zavilu s startom in ciljem na Kopališki ulici ob osrednjem koprskem kopališču.
Sledilo bo kolesarjenje iz Kopra do Ankarana, nato skozi Milje preko Ospa do Črnega kala in v klanec do Kozine, kjer se pot obrne nazaj do Črnega kala in skozi Kubed v zaledje slovenske Istre – Sv. Anton – Marezine – Vanganel in nazaj v Koper. Iz tega sledi idealna lokacija za navijače na črnokalskem klancu in nato nekje na lokaciji pri Gračišču.
Tekaški del je ravninski in bo potekal iz Kopra okrog Škocjanskega zatoka in nato do Izole po Parenzani in po krogu skozi center Izole spet nazaj ob obali do cilja pri tržnici v Kopru. Se pravi navijači imajo tu veliko prostora za spremljavo tekačev!
Vso srečo vsem triatloncem, ki boste zabeležili prvega slovenskega ironmana!
Lani novembra sem začel (na pobudo Karle, da Mateju za okroglo obletnico podari prijavo na zanimiv tek) malo brskati po internetu za kakšnim lepim gorskim tekom v tujini in takoj ko sem našel Azores Trail Run, sem bil prepričan, da je to to. Azori so arhipelag otokov sredi Atlanstkega ocena na pol poti med Evropo in Ameriko in so bili v zgodovini zelo pomembna postojanka. Že novembra smo se prijavili (jaz na maratonsko različico, Matej in Sonja pa sta kot darilo dobila prijavo na krajšo 25 km traso). Prišel je maj in, pripravljeni ali ne, smo se odpravili v Benetke na letališče … Beri naprej
Prvi delovni teden šihta 8 ur Slivnice smo zaključili s posebnim mejnikom. Tekma sicer ni bila tako polna presežkov kot lansko leto, je pa bila prva res zimska v pravem pomenu besede, saj toliko snega (pa sneg smo imeli večkrat) še ni bilo. Posledično je bila pot malo ožja, vendar to ni omejilo vzdušja. Slabo vremensko napoved je odgnala dobra volja in vreme je bilo kmalu po prvem skupinskem vzponu prava sončna zimska pravljica.
Torej, letos se je prvič zgodilo, da so ženske popolnoma deklasirale moške in v absolutni konkurenci dvema dekletoma fantje niso segli niti do kolen. Pri tem velja povedati, da konkurenca ni bila slaba!
V absolutni konkurenci je tako zmagala Jasmina Jelovšek, ki je prva dosegla 9 vzponov v 7 urah in 23 minutah, sledila je Mojca Koligar v času 7 ur in 38 minut, šele nato prvi moški s časom 7 ur in 48 minut (Jure Zmrzlikar) premagal 9. vzpon. S tem je postavljen nov ženski rekord! V moški kategoriji pa je bilo še posebej zanimivo v finišu, saj je prva dva ločilo le 26 sekund! Vseh vzponov skupaj pa je bilo okroglih 700.
Potrdilo za prvi delovni teden (udeležbo na vseh petih 8 ur Slivnice) in tako opravljen 40 urni delavnik si zaslužijo in so/bodo dobili: Andrej Tratnik, Peter Macuh, Irena Homar Macuh, Toni Žnidaršič, Toni Lekše, Andrej Drobež, Katja Drobež in Andreja Sterle Podobnik.
NAJBOLJŠI MOŠKI (vsi trije z 9 vzponi)
| Vzponi | Ime/priimek | Spol | Letnik | Čas zadnjega vzpona |
| 9 | Jure Zmrzlikar | M | 1989 | 15:48:09 |
| 9 | Boštjan Erjavšek | M | 1982 | 15:48:35 |
| 9 | Andi Mamič | M | 1977 | 15:51:12 |
NAJBOLJŠE ŽENSKE (prvi dve z 9 vzponi, tretja z 8)
| Vzponi | Ime/priimek | Spol | Letnik | Čas zadnjega vzpona |
| 9 | Jasmina Jelovšek | Ž | 1985 | 15:23:30 |
| 9 | Mojca Koligar | Ž | 1982 | 15:38:08 |
| 8 | Barbara Jolič | Ž | 1990 | 15:50:04 |
NAJHITREJŠI VZPON (za 39 sekund boljši od lanskega!)
| Čas | Tekmovalec | |
| 00:25:10 | Ivi Hrastovec |
NAJHITREJŠI SPUST
| Čas | Tekmovalec | |
| 00:12:56 | Matjaž Čuček |
FOTOGRAFIJE
REPORTAŽE:
Največja zahvala gre vsem, ki so pripomogli pri organizaciji in izvedbi. Iz Doma na Slivnici hvala za izjemno podporo in pomoč. Kontrolni točki z okrepčevalnico na vrhu in spodaj ne bi bili mogoči brez Janeza, Brede Srečota, Sonje, Nine, Mateja, Janija. Za vse predpriprave na današji dogodek so prav tako poskrbeli že vsi zgoraj našteti. Klemnu hvala za tehnično podporo pri meritvah.
Lepa hvala udeležencem za prispevke v vseh oblikah, saj s tem močno prispevate k izvedbi oziroma izvedba brez vaše dobre volje in pripravljenosti ne bi mogla biti taka kot je! Hvala.
*** Vsi udeleženci, ki ste dobili PeakCheck ključek v trajno last, pošljite sporočilo na klemen@peakcheck.com in dobili boste navodila, kako ga preimenujete, če vam trenutno generično poimenovanje ni všeč.
ŠE NEKAJ DEJSTEV:
Popilo se je 180 litrov čaja, 50 litrov juhe, 50 litrov vode, 100 litrov energetskih napitkov, 40 litrov coca-cole, en zaboj radlerjev in en zaboj piva, za povrh pa še nekaj hruškovca in borovničk. Pojedli so 4 hlebce špehovke, 1,5 kilograma zaseke na kruhu, 2 veliki domači klobasi, od sadja pa 20 kg banan, 10 kg pomaranč, in to vse ne glede na to, da so v času tekme zmleli vse sladice, štrudle in ostale prigrizke … za konec pa še na vrhu 110 porcij jote.
