Na koncu smo izbrali malo daljšo traso (Jani, Sašo, Sonja), da smo si lahko dali še malo duška s klanci in vmes zavili še pozvonit do sv. Brica nad Lazami in odkrili novo piknik bajtico založeno z vinom in bivak na stari italijanski štirni. Tekaško je bila jesenska panoramska tura v načrtovano idealnem vremenu – že kičasto je bilo. Rezultat je cifrah je skoraj 20 km in pa 360 višincev.
Krožnikov ni pa nihče slikal, ker so bili prehitro prazni, tako da vam ne moremo pokazat kako dobre so bile pečenice, kožarce in rebrca ob s kopico ocvirkov pokritim zelju in ajdovimi žganci.
Uživali smo!
Na poti nismo srečali ne avtomobila 🙂 … ne medveda … 😉
Gorenje jezero je bilo včeraj oaza sonca …
Imajo pa posebno dober ‘kompot’ ;-), ki je pasal pred in po kolinah.
ste bli u vasi in cerkvici ,kjer so moje korenine…. 🙂
Superca je blo… Malo premalo klancev ampak vseeno lustna trasa…
Klobase v kombinaciji s pirom pa so pasale za regeneracijo 😉
Zdej pa verjamem, da obstaja cerkev na Lazah 😉