6. Formaraton smo pospravili …

Vreme je zdržalo, celo idealno je bilo – edini moteči dejavnik je bil prah. Imeli smo se super, PDK boks je bil poln energije in prestali smo še eno družabno vzdržljivostno preizkušnjo (vsak s svojimi težavami, ampak na koncu smo bili vsi ‘kontenti’).

  • Plesno društvo Kolesar – ULTRA: 3. mesto s 236 krogi (456,896 km)
  • Plesno društvo Kolesar – SUPER: 17. mesto s 86 krogi (166,496 km)
  • Plesno društvo Kolesar – MEGA: 34 krogov (65,824 km), ampak samo trije udarniki!

Med posamezniki Uroš kljub težavam ni razočaral in osvojil s 46 krogi končno 3. mesto (zmagovalec je postavil nov rekord s 52 krogi). Med ženskami pa je debitantka Alenka K. z 29 krogi (56,144 km) osvojila končno 11. mesto. Čestitke tudi vsem ostalim za odličen prispevek ekipam!

Najmlajši udeleženec PDK skupine je bil Denis (letnik 2005), ki je naredil kar 16 krogov! BRAVO, Denis!

Imeli smo se super-mega-ultra! Uradni rezultati so na spletni strani Timinga Ljubljana.

Parenzana (Trst – Poreč)

Kaj, ko bi se za vikend 24. in 25. maja v primeru ugodnega vremena podali na tek po celotni Porečanki (nekdanji ozkotirni železnici, ki je od 1902 do 1966 povezovala Trst s Porečom – Parenzom). Startali bi v Trstu (na Marsovem polju), na pomolu, in se od tam po mestu prebili do Škofij, kjer nato nadaljujemo po slovenski trasi do Sečovelj (mimo Kopra, Izole, Strunjana, Lucije). Vseskozi je pot lepo urejena in trasa ni zahtevna (saj imajo klanci maksimalno 3% naklon). Po prečkanju mejo s Hrvaško se začnemo vzpeljati do Grožnjanja, kjer bi po 70 km prenočili. Naslednji dan pa nas čaka spust v dolino Mirne, mimo Motovuna in naprej do Poreča (še 60 km) s ponovnim vzponom do Vižinada in nato le še spustom do Poreča. Na hrvaški strani je pot pretežno makadamska, vendar lepo označena, prečka se tudi nekaj mostov. Cilje je v centru Poreča. Pot je zelo primerna za spremljevalce na kolesu. Ni namenjena avtomobilom, je pa pogosto lahko dostopna.

Manjka samo še ideja, kako bi prišli nato nazaj … 🙂

Po poti si lahko ogledamo:
muzej Istrske železnice v Izoli
– Soline in muzej solinarstva v Sečovljah
– Grožnjan in Motovun
– jama Baredine
– …

Točna trasa – gpx (neugodnih je prvih 10 km po Trsu – Google Maps navodila po Trstu):

Nekaj več podrobnih informacij o Porečanki in poti zdravja.

12 ur Šmarne gore (2014)

V soboto 15. marca ob 2. uri zjutraj se je začelo – 12 ur Rekorda Šmarne gore. Jaz pa v izvidnico, kako je naših 8 ur Slivnice konkurenčnih v kategoriji vzdržljivostnih preizkušenj. Na štartu poznane face, kar nekaj ‘slivničanov’, in točno ob 2.00 je Avi dal znak za začetek. Temperatura je bila idealna, noč jasna in tik pred polno luno. Zastavil sem si soliden tempo za vzpon in na polno gas za dol. Konstantno, z dvemi vmesnimi pavzami, mi je uspelo zastavljen tempo zadržat vseh 11 ur – 11 zato, ker sem zadnji vzpon zaključil točno ob 13.00 (eno uro pred koncem) in se nato nisem odločil še za enega (kar mi je sicer malo žal, ker sem vedel, da imam še dovolj žmohta v nogah, vendar s 16. vzponom v moški konkurenci vrstnega reda ne bi spremenil). Pod črto torej: 11 ur, ~ 50 km, ~ 5500 višinskih metrov. Seveda brez Nina support crew to ne bi bilo mogoče!

Uradni rezultati so me uvrstili na absolutno 10. mesto (9. med moškimi), kar v konkurenci teh norcev ni slabo. Zmagal je prvi prvak 8 ur Slivnice, Ečo, z enakim številom vzponov (19) kot muc, četrto mesto pa so si razdelili kar štirje. Vseh zabeleženih tekmovalcev je bilo okrog 115.

Uradni rezultati in povezave na fotografije so na Avijevi strani. Skratka, super dogodek, prekaša ga samo še naših 8 ur Slivnice.

Formaraton 2014

V soboto 19. 4. 2014 gremo na Formaraton kot močna ekipa, ki bo huda konkurenca ekipi Tekaškega Foruma. Razpis je objavljen, zato začnite resno trenirati. Prijavnina je 15 EUR/osebo. Verjamem, da nas bo vsaj za dve ekipi, zato predlagam, da eno ekipo naredimo v navezi s Sovicami in ciljamo na stopničke!

Lani je ekipa PDK I pretekla 184 krogov (356 km). Letošnji minimalni cilj je 500 km, kar znese okrog 60 km/tekmovalca (8 oseb = ekipa), kar je vsekakor realen cilj v osmih urah.


Start je ob 9. uri. V Tivoliju ob trasi bomo že kakšne pol ure prej postavili naš baldahin z napisom Plesno društvo Kolesar, kjer se tudi dobimo (brezplačno lahko parkirate tam kot lani). Glede prevoza se dogovorite med sabo, če ima še kdo prosto. Kot ponavadi lahko vsak pripravi kakšen priboljšek zase in za ostale, da si malo razdelimo. V komentarje lahko napišete kaj boste prinesli.

Sašo in Nina: energetske tablice, slane palčke, Hofer bio-čokoladni piškoti, …
Jana: chia fresca, sirotko-bio, viški piškoti, presni štrudel, marmelade (figova, iz cvetov opuncije), …
Boštjan: en kos prasca v salami (beljakovine) in kaj za popit
Alenka K: palačinke (s skuto, čokolado, marmelado), rogljički ali žepki, mini čokoladice, musli rigel in banane + iso star.
Alenka C: banane, slane krekerje, palačinke, …
Sonja in Srečo: en pirh za vsakega PDK tekača, rolada, masa za čevapčiče in gumijasti medvedki


Ekipa Plesno društvo Kolesar – ULTRA:
Jani, Sašo, Bane, Boštjan, Matej, Sonja, Uroš, Alenka K.

Ekipa Plesno društvo Kolesar – SUPER:
Tanja, Jana, Nina, Vesna K., Alenka C., Nuša

Ekipa Plesno društvo Kolesar – MEGA:
Nace, Denis, Srečo

Za tekače iz zgornjih ekip sem izvedel skupinsko plačilo in mi lahko prijavnino prinesete na štart v soboto (ali pa mi nakažete, če vam je lažje).

V ekipi ‘SUPER’ sta še dve mesti prosti, v ekipi ‘MEGA’ pa še pet. Lahko se še vedno prijavite na uradni strani v eno izmed teh dveh ekip.

Ljubljana – Cerknica (trasa nad Peklom)

Iz Ljubljane v Cerknico smo pretekli po dveh različnih poteh (čez Pokojišče in čez Rakitno) in letošnjo pomlad bo čas še za tretjo, od Borovnice po cesti nad Peklom do Kožljeka, nato pa Begunje in mimo Brezja v Cerknico. Če se je po tej poti lahko odpeljal Google, se jo da tudi lepo pretečt.

Do Borovnice oziroma Borovnice pri Brezovici je trasa čisto ravninska, nato pa se začne s prvim vzponom za 400 metrov na razdalji 6 km, potem se cesta za kratek čas delno zravna, drugi klanec večji klanec je v 29. kilometru, ki se v 1,5 km dvigne še za 130 višinskih metrov do najvišje točke na 830 metrov n.v. Od tu naprej je samo še spust do Begunj in miže naprej do Cerknice. Vsega skupaj je 39 km.

Torej, kdo še gre z mano? Mogoče bi šli kar eno lepo marčevsko soboto/nedeljo za en dolgi trening?

Prvih 8 ur Slivnice popolnoma uspelo

Dan je bil blizu popolnosti, jutro je bilo obsijano s soncem, ki se je bleščalo od snežne kape, v katero je bila pokrita Slivnica. Vseh udeležencev je bilo na koncu 36, vendar so nekateri odšli še pred zaključkom v Domu na Slivnici.

V moški kategoriji so si prva tri mesta razdelili:
1. Srečko Deželak (8 vzponov v času 7 ur in 6 minut)
2. Klemen Zupan (8 vzponov v času 7 ur in 10 minut)
3. Marjan Šebenik (8 vzponov v času 7 ur in 23 minut)

V ženski so prva tri mesta zasedle:
1. Maja Peperko (8 vzponov v času 7 ur in 36 minut)
2. Helena Fric Križanec (7 vzponov v času 6 ur in 52 minut)
3. Katja Drobež (6 vzponov v času 6 ur in 54 minut)

Fotogalerije:
Uradna fotogalerija I (Nina)
Uradna fotogalerija II (Jani)
Fotografije, ki jih je prispeval yogo
Mitjev video

Hvala vsem za pohvale, veseli me, da vam je bilo všeč, saj je bil to naš cilj. Za vas smo se trudili Jani, Sonja, Srečo, Nina in Sašo. Hvala vsem udeležencem za dobro družbo. Če boste še prišli, se bomo še potrudili.

Posebna zahvala gre še Ervinu za tisk številk, Vita Sport za prispevek pri nagradah in osebju Doma na Slivnici za prijaznost, gostoljubnost in sponzorirano pogostitev.

Rezultati:

# Vzponi Zadnji vzpon Ime in priimek Cifra Kategorija
1. 8 15:06 Srečko Deželak 13 M
2. 8 15:10 Klemen Zupan 8 M
3. 8 15:23 Marjan Šebenik 2 M
4. 8 15:29 Mirko Čufer 10 M
5. 8 15:36 Maja Peperko 24 Ž
6. 7 14:52 Helena Fric Križanec 4 Ž
7. 7 15:08 Peter Macuh 1 M
8. 7 15:10 Marko Obreza 14 M
9. 7 15:10 Jure Ličen 16 M
10. 7 15:34 Andrej Drobež 3 M
11. 7 15:37 Sašo Knap 40 M
12. 7 15:48 Toni Lekše 11 M
13. 7 15:58 Zdravko Čufar 5 M
14. 6 14:15 Bogo Trontelj 26 M
15. 6 14:18 Anton Žnidaršič 19 M
16. 6 14:54 Katja Drobež 9 Ž
17. 6 15:45 Vera Kumperščak 7 Ž
18. 5 13:14 Elvis Požek 17 M
19. 5 13:22 Marija Trontelj 25 Ž
20. 5 14:05 Matej Obranovič 22 M
21. 5 14:18 Anita Žnidaršič 20 Ž
22. 5 14:18 Tina Brelih 21 Ž
23. 5 14:57 Irena Macuh 12 Ž
24. 5 15:24 Simon Benkič 18 M
25. 4 11:41 Andrej Tratnik 6 M
26. 4 11:52 Roman Žnidaršič 27 M
27. 4 12:07 Andrej Lindič 15 M
28. 4 14:22 Mitja Volčanšek 31 M
29. 4 14:51 Samo Rugelj 29 M
30. 4 15:24 Dušan Kotar 30 M
31. 3 16:00 Andreja Podobnik Sterle 35 Ž
32. 3 16:00 Tomaž Sterle 36 Ž
33. 2 9:42 Jani Curl 23 M
34. 2 14:05 Jure Obreza 28 M
35. 1 15:37 Andreja Jernejčič 32 Ž
36. 1 15:37 Lidija Jernejčič 33 Ž

Prispevki in zapisi ostalih:
debata na Tekaškem forumu
članek Mitja Volčanška na spletni strani Ljudstvo tekačev
zapis na blogu Jureta Lična
kolumna Sama Ruglja na Planet Siol
članek na portalu hribolazec.si
– in omemba v knjigi Ultrablues (Rugelj, Videmšek, Gombač), stran 340-342, ISBN: 978-961-6954-04-4

Hribolazci in 8 ur Slivnice

Storitev Hribolazec.si si je v zadnjem mesecu tudi v Cerknici nabrala nekaj privržencev oziroma zvestih uporabnikov, ko je Slivnica postala drugi vrh s to storitvijo. Ker sistem meri in poroča čas, nas seveda zanima kateri uporabnik ima najhitrejši vzon in najhitrejši spust. Do 15.1.2014 ima rekord za vzpon (00:25:28) AndrejL, za spust (00:15:00) pa JaC – bojda so povsod še rezerve. 🙂

Hribolazec.si in Avijevih 12 ur rekorda Šmarne gore pa je povod ideje za organizacijo 8 ur rekorda Slivnice. Dogodek bi bil družabnega značaja odprt za vsakogar (tako tekače kot pohodnike) s pridihom tekmovalnosti – želeli bi izvedeti kdo v 8 urah največkrat pride gor in dol. Sistema Hribolazec.si sicer ne bi uporabljali kot merilni sistem (razen, če se nam sponzorsko ponudijo), čas bi merili od kegljišča pa čisto do vrha na temelju poštenosti udeležencev in beležili z vpisovanjem v knjigi. Če bo le dovolj interesa bi dorekli še ustrezen datum, zato se pocahnajte v komentarjih in dodajte svoje pripombe in predloge.

Na Kum laufat?

O tekaškem podvigu na Nanos je bilo že kar nekaj govora na strani, potem pa se jeseni nismo uskladili. Še ena podobna ideja je tek iz smeri Zidanega mosta na Kum (čez Škratovo dolino). Iz desnega brega Save pa do vrha je 8 km s 1000 metrov vzpona (iz 210 n.v. na 1220 n.v.). Super za en intervalček. Avto lahko pustimo na makadamu 1 km pred Zidanim mostom (iz smeri Litije) in se z ročno nihajko (“cicka“) prepeljemo na desni breg Save od kjer se vzpon začne. Glede na trenutno vreme in temperature je to izvedljivo kar januarja, samo še kateri dan gremo je vprašanje (sicer ostane v planu za kasnejše spomladanske ‘priprave’).

Opis poti: Po vožnji s cicko se na desni strani Save pot začne naravnost v hrib, kjer se vzpenjamo ob potoku, ki ga pot nekajkrat preči in nas pripelje do opuščenih mlinov. Na vrhu vzpona se pot vzravna in začne se Škratova dolina. Pot skozi Škratovo dolino deloma poteka po kolovozu. Na koncu kolovoza prečimo travnik ob katerem se nahaja starejša kmetija. Kmalu pridemo do asfaltirane ceste, kjer nadaljujemo desno v smeri Kuma. Levo se nam priključi pot iz Radeč. Po asvaltirani cesti nadaljujemo 500 metrov, pot se vzpne in nas pelje mimo hiš v naselju. Pri zadnji hiši gremo pod nadstreškom, kjer se pot nadaljuje v gozd. Po nekaj minutnem vzponu pridemo iz gozda in že vidimo vrh. Pot nas pelje mimo hiš, ter kasneje zopet zavije v gozd. Pri kapelici v gozdu, ob poti nadaljujemo naravnost, z desne se pridruži tudi markirana pot z Malega Kuma. Čaka nas še hitri vzpon in že smo na vrhu Kuma.
(Posodobljen gpx iz vzpona 12. 7. 2014.)

Parenzana decembra

V soboto bo na obali čudovit decembrski dan brez burje, obilo sonca in prijetnimi 12 stopinjami. In tako vreme kar kliče na kakšen dolgi tek, recimo eno tridesetko. Po dolžini je za to primeren ravno slovenski del Parenzane. Vsa logistika še ni določena, ampak to je najmanjši problem. Torej?