Prvi septembrski vikend je za nami, ki smo ga zapečatili z zmago naše mešane štafete na Ljubljanici in super vzdušjem na NTP Teku po Blokah (Nina je poskrbela za fotke).
Zdaj pa plani za drugi septembrski vikend:
V soboto 7. septembra ob 21. uri bo v okviru športnega vikenda Ljubljanica potekal nočni tek na 10/21 kilometrov in štafetne preizkušnje na teh razdaljah. Krog dolžine nekaj nad 5 km poteka po starem mestnem jedruin vzdolž reke Ljubljanice s štartom in ciljem na Prešernovem trgu.
V Ljubljani je zaradi evropskega prvenstva v košarki trenutno zelo živahno, v soboto hkrati s tekom pa se prične tudi tekma Slovenija – Gruzija. Vzdušje bo nedvomno odlično.
Prijavljeno imamo štafeto na 21 km: Jani, Matej, Sašo, Sonja (in konkuriramo za najvišja mesta).
Številke in goodie-bag: majica (lepa, bela švicarka, ampak so čudne številke – XS (Sonja), S (Jani) in M (Sašo&Matej)), prepečenec, nudelni, šumenke, čokoladice, oreščki, bidon (Perskindol) in reklame …
Za več info o teku poglejte na povezavi, v komentarijh pa se dogovorimo glede prevozov tekmovalcev in navijačev. Dajmo navijat za našo štafeto in potem po teku še za Slovenijo na Kongresnem trgu.
Štafeta Plesno društvo Kolesar je dosegla 1. mesto med mešanimi štafetami.
Septembra se že začne jesenska sezona tekaških dogodkov, med drugim tudi prvi tek jesenskega dela NTP (Bloke). Zanimivih tekov je več, izpostavil bi (poleg omenjenega Spartakovega teka) še dva:
Prijavljena štafeta na 21 km (vsak 5 km): Jani, Matej, Sašo, Sonja
Spartakov tek – nekaj podobnega kot Oviratlon (oziroma obljublja še več) bo letos 28. septembra prvič tudi v Ljubljani, in sicer v okolici Save s štartom/ciljem na hipodromu Stožice. Možnosti prijav so kot posameznik, trojka in ekipe po šest ali deset. Prijavnina je ustrezno visoka (do 23.8. do 30 EUR). Torej, bi se šel kdo metat po blatu?
Več informacij na www.spartakovtek.si.
Opcija razdalje je en krog (11 km) ali dva kroga (22 km).
Tek na Grintovec spada med najtežje preizkušnje v gorskem teku v Evropi in vsako leto konec julija privabi smetano gorskih tekačev. Če koga mika, da bi si ogledal traso je spodaj nekaj več informacij … Kdaj gremo probat (in neuradno podrt rekord)?
Čeprav je do Ljubljanskega maratona še več kot tri mesece, so nas organizatorji prisilili, da o prijavi razmišljamo že sredi poletja, saj je zadnji dan za skipinske prijave (in možnost prijavnine pod 30 EUR) 15. 8. 2013.
Še vedno je odprto vprašanje ali nam novembra odgovarja obisk kakšnega maratona v tujini in katero razdaljo si bo kdo izbral za letošnjo Ljubljano.
Predlagam, da na dopustu premislite in med komentarje do 13. avgusta zapišete svoje predloge in želje. Za skupinsko prijavo nas mora biti vsaj 10.
Seznam prijavljenih (prijavo preveri na uradni strani):
1. Matej (42)
2. Jani (42)
3. Bane (42)
4. Boštjan (42)
5. Sašo (42)
6. Helena (42)
7. Iztok (21)
8. Valentina (21)
9. Sandra (21)
10. Janez (21)
11. Jana (21)
12. Matjaž (21)
13. Stanko T (21)
14. Stanko L (21)
15. Tanja (21)
16. Simon (21)
17. Polona (10)
18. Marko (10)
Zgoraj zapisani mi prosim nakažite/prinesite denar najkasneje do torka 13. 8. 2013 (27 €). Kdor mi še ni nakazal, naj to stori takoj, saj sem ponovno moral založiti. Tokrat zadnjič, saj tisti, ki ne boste plačali, ne boste prijavljeni.
P.S.: Za ‘turistični’ Zagreb je čas za prijavo še do 15.9. in je 20 EUR. Torino pa do 30.9. za 40 EUR, če bi šel kdo z mano (štart petek, vrnitev nedelja 17.11.)?
Čudovit in vroč dan. Velika Krpanova pot …
Ekipa: Sašo
Spremljevalci na kolesu: Jani in Nina
Support vozilo: Srečo (Alenka na cilju)
Delno tekaško spremstvo: Sonja
Poročilo:
Štartali smo z zamudo ob 6:20 in v tretjem kilometru na Šilentaboru že zašli (zaradi visoke trave smo zgrešili pot in prehitro zavili navzdol. Posledično smo nabrali kakšen meter več in nekaj časa tekli kar po glavni cesti. V Zagorju smo se pravilno usmerili proti Jurščam in že nas je nase opozorilo močno jutranje sonce in strm klanec. Od Juršč do vrha Korena smo prišli hitro, mimo pašnikov drobnice in nekaj glasnih oslov. Do Laz je bil nato samo še spust in odločil sem se, da poskusim Janijevo taktiko ‘zgoraj brez’ (ni kaj, je pašalo). Od Kurice naprej sem tekel sam, Sonja je tu zaključila. Vročina se je stopnjevala. Od Gorenjega jezera preko Vrha in Dan do gradu Snežnik je bilo že 30 stopinj. Prvi daljši postanek s pogledom na grad Snežnik se je nezavedno raztegnil na dve uri in ob 13. uri smo nadaljevali preko Igra vasi do Vrhnike (kjer smo zaradi pomanjkanja oznak ponovno zašli – proti Viševku). Od Markovca naprej je bil spet na vrsti klanec, v najhujšem soncu, brez kakšne sence. Spust do Metulj na Blokah je bil kratek. Ni pa na Blokah čisto res, da je pol leta zima in pol leta mraz, ker je bila vročina tistih 8 km do Velikih Blok izjemna, pa čeprav je bila ura že blizu 17. Po spustu iz Radleka se na Marofu, kjer je bil načrtovan drugi daljši postanek, supportu pridruži še Alenka. Po lazanji nadaljujemo preko Dolenjega jezera in Dolenje vasi do Rakovega Škocjana … kjer me nas ujame mrak. Pot od tu naprej pelje skozi komaj prehodno goščavo do vrha Kaliča in navzdol v Postojno (9 km). Po predlogu support ekipe se odločim, da ponoči ni najbolj primerno lazit po nepoznani poti, in po 82. kilometru zaključim. Ker so bile noge presenetljivo lahke in brez bolečin (ravno sem bil spet v naletu), sem se težko pustil prepričati. Ampak sledila je piknik fešta za rojstni dan pod lučjo na travniku za hotelom Rakov Škocjan.
Rezultat: 82 km, 2100 višinskih metrov vzpona, 14 ur (bruto čas)
Izkušnje: naslednjič (?) je treba štartati bolj zgodaj, malo bolj kontrolirati dolžine daljših postankov, da se ne razvlečejo in poskrbeti za lažje prebavljivo prehrano in več rehidracijskih napitkov (sploh v taki vročini). Največja težava v tej vročini je bila prebava, saj me je v želodcu močno tiščalo vsakič, ko sem karkoli pojedel in mi je to premetavalo v telesu.
Še enkrat hvala vsem, ki ste me prenašali in spremljali. Super ste! Z vami še kadarkoli, kamorkoli …
Fotke:
– Janijeve I
– Janijeve II
– Srečove
V soboto bo čudovit dan, z višjimi temperaturami, ampak tako ali tako se bo večinoma teklo po gozdu, na Blokah je pa itak pol leta zima, pol leta pa mraz. 🙂
Uradno support vozilo je Audi A6 3.0 quattro s tremi nosilci za kolesa. Štart iz Cerknice je ob 5.25, štart teka izpred železniške postaje v Pivki ob 6.00.
Vodja support ekipe in uradni voznik bo Srečo. S pomočjo natančne VKP GPS navigacije bo vsak trenutek vedel, kje se nahajamo in koliko imamo še do cilja. Njegova telefonska številka je znana vsem. Za informacije o napredovanju in trenutni lokaciji se obrnite neposredno na njega (lahko se naročite na SMS obvestilo pol ure pred prihodom na določeno lokacijo (za križišče po Kurico recimo).
Uradna spremljevalca na kolesu bosta Jani in Nina. Za kolo je težje prevozen prvi del nad Pivko do Zagorja (kjer bo izkušeni izvencestni kolesar Jani pokazal svoje zmogljivosti) in neprevozen od Rakovega Škocjana naprej, kjer bom vesel (če do tam pridemo) vsakega, ki se mi bo ‘peš’ pridružil v klanec in do vrha Kaliča).
Support vozilo se bo na začetku od štarta (železniška postaja Pivka) pa do Zagorja zapeljalo po lokalni cesti, nato pa večino poti do Rakovega Škocjana lahko sledi trasi VKP (malo več manevriranja je od Rakovega Škocjana naprej, kjer se kolesa pospravijo in avto naredi obvoz, da se doseže vmesne točke (do Kaliča) in nato pelje do cilja v Postojni po magistralki.
Pot je dobro označena z usmernimi tablami in imeni zanimivosti ob poti.
V support vozilu bo ohlajena pijača (voda, šabesa, izotonični napitek, chia napitek, radler) in hrana (banane, domače energetske tablice, čokolada, slani prigrizki, salama, kruh, piškoti, …). Če bi kdo še karkoli hotel dodati, bomo našli prostor.
Prvi daljši postanek za relaksacijo bo verjetno pri gradu Snežnik, drugi že bolj proti Cerknici. Še kakšen predlog … ?
V soboto, 20. 7. 2013, na svoj 31. (rezervni termin je 21.7.), bom poskusil preteči Veliko Krpanovo pot (štart v Pivki, cilj v Postojni, vmes pa 91 km in raje ne omenim koliko višinskih metrov). Štartal bom ob 6.00 iz Pivke (železniška postaja), zaključil pa ob … uff, bomo videli.
Beri naprej
Predlog dveh tras Ljubljana – Cerknica. Prva je že preizkušena trasa čez Pokojišče, druga pa je malo bolj cesta čez Rakitno. Obe sta dolgi cca. 40 km, manj višinskih metrov je čez Pokojišče, kjer je glavna ovira le 3 km dolg 13% klanec iz Borovnice do Pokojišča, medtem ko se vzpon preko Rakitne vleče dobrih 10 km.
Beri naprej