22. Ljubljanski maraton

Leotšnji 22. Ljubljanski maraton je ponovno predstavil novo traso, ki zdaj vključuje tudi Zmajski most, še eno veliko ljubljansko turistično atrakcijo. Sprememba je pozitivna. Sicer se mi zdi, da je bilo letos ponovno še večje število tujcev kot leto prej in je Ljubljana se je že zelo dobro zapisala na zemljevid mestnih maratonov v Evropi. Pri tem je treba pohvaliti organizacijo dogodka, ki sledi vse večjemu številu tekačev. Prav tako so navijai ob progi vsako leto glasnejši.

Vreme je bilo letos super (toplo in sončno), na trenutke je edino koga zmotil močan veter. Prav vreme je bilo razlog, da sem se odločil, da zavijem na maratonsko razdaljo. Vreme in to, da mi je uspelo ujeti Boštjana slabih 500 metrov pred razvrščanjem na Aškerčevi. Tako sva odprla debato in zavila desno.

Navijači, vi pokažite svoje fotke …

Rezultati:

Uvr. # Priimek in ime Razdalja Rezultat Kat. Uvr.
1065 2191 Meden Boštjan 42 km 4:10:32 D 171
1030 2190 Knap Sašo 42 km 4:07:48 C 217
447 10020 Knap Sonja 21 km 1:53:46 H 6
1341 10018 Farkaš Tatjana 21 km 2:06:07 G 45
4409 10015 Klančar Bane 21 km 2:47:50 F 442
459 6633 Turk Stanislav 21 km 1:34:24 G 16
884 9781 Bavdek Toni 21 km 1:40:45  G  37

V okviru rezultatov sem zapisal tiste, ki ste bili prijavljeni pod PDK Cerknica (in Tonija). Seveda dobrodošli, da se tudi ostali pohvalite v komentarjih.

Bovec maraton

Nisem se nameraval udeležit maratona v Bovcu, prepričal me je Jani, ki me je sredi julija spraševal, če sem ga slučajno na skrivaj prijavil. Na koncu se je sicer izkazalo, da je za to kriva Alenka, mene pa je potegnilo zraven, saj so bila lanska poročila udeležencev pozitivna in sem se veselil v pogovornem tempu preteči lepo traso v zgornjesoški dolini. Vsekakor bi se raje odpravil na daljšo razdaljo, prav zaradi zanimivo speljane trase, vendar je na koncu ostalo pri krajši različici. Beri naprej

Bosi na Triglav

Odgovor na vprašanje “Zakaj?” je “Zakaj pa ne?!”.

Ideja je padla pred slabim letom. Kakšnih posebnih priprav ni bilo predvidenih, za probo je bilo treba it enkrat okrog hiše bos, vse ostalo je bilo iskanje ustreznega termina izvedbe. Predvidenih je bilo več možnih datumov, ki so bili v prvi vrsti odvisni predvsem od vremena. Prva opcija je bila že sredi julija, vendar se je na koncu za pravi datum izkazal zadnji dan avgusta, tudi zadnji dan metorološkega poletja.

Traso sem začrtal brez težav, in sicer iz Krme do Planike in do vrha preko Triglavske škrbine, kjer še nikoli nisem šel, ampak zaradi stalne gužve na poti preko Malega Triglava se je to zdela edina logična izbira. Odločitev se je izkazala za pravilno. Pridužil se mi je še sodelavec Robert in pod motom “Neumnosti je treba početi dokler si mlad lahko, da imaš, ko si star kaj za povedat!” sva šla prvič (in najverjetneje zadnjič) bosa na Triglav.

Vsak začetek je težak in zjutraj ob pol sedmih so tla v alpskih dolinah toliko hladna, da je v podplate malo zeblo, posledično je zato na začetku malo bolj špikalo. Kaj kmalu se je ogrelo tako ozračje kot tudi stopala. Zelo hitro sva bila čez planino Zgornja Krma in do Konjskega sedla, kjer se združita poti iz Krme in Pokljuke in ponovno razdružita za smer Planike ali Kredarice. Vse do Planike je šlo kot po maslu, kljub temu, da pot za boso nogo sploh ni tako nedolžna. Nasproti pričakovanju sva prehitevala obuteže, naju pa ni prehitel nihče, kar pomeni, da je bil tempo kar dober. Malica pri Planiki je bila tri in pol ure po startu – po planu. Od Planike naprej se pot proti Triglavski škrbini nadaljuje po melišču in tukaj se je malo zapletlo, uživti so malo popustili, saj tako ostrih malih kamnov, ki so špikali kot igle, nisem pričakoval. Več kot očitno ta pot ni najbolj obljudena, da bi se kamni malo omehčali. Namesto v desetih minutah sva za pot do stene pod Škrbino porabila pol ure. Ko pa se je začel plezalni del nama je odleglo. Hladni kamni so bili sprostitev za stopala in s tem delom sva ponovno opravila hitro in brez težav. Od razpotja, ki gre proti Doliču in do vrha je spet minilo kot bi miglih, zadnjih nekaj višinskih metrov pa je šlo kar ‘po luftu’ oziroma je bil tak občutek. Vrh sva osvojila v dobrih petih urah, brez poškodb, stopala pa so ostala gladka in mehka kot otroška ritka.

Na vrhu je seveda sledil fotosešn in odgovarjanje na vprašanja ostalih planincev začudenih pogledov na najine bose noge. Ko je en Francoz ugotovil, da sva na vrh prišla bosa je prosil, če se lahko dotake mojega stopala in bil malo razočaran, ker je bilo premehko. Sledilo je spiranje nog in obutje čevljev, saj si poti navzdol bosih nog enostavno ne predstavljam. Vračala sva se preko Malega Triglava do Planike in nazaj v Krmo, kjer sva zaključila nekaj po tretji uri.

Podvig je uspel z oceno odlično v vseh pogledih. Po poti sem mogoče pričakoval kakšen obsojajoč pogled zaradi “neustrezne opreme”, ampak so bili odzivi vseh pohodnikov pozitivni, brez teženja in pametovanja, vedno v stilu “Bravo!”. Pri spustu iz Malega Triglava proti Planiki sva celo srečala še dva podobno misleča, bolj izkušena bosonogca.

P.S.: Google ima očitno napako pri prikazu vrha Triglava, GPS koordiante so pravilne.

22. Ljubljanski maraton – prijave

V naslednjih tednih oziroma do 10.8.2017 premislite ali se želite letos udeležiti najbolj množičnega domačega maratona – Ljubljanskega maratona. Tekaške ekspedice v tujino letos (spet) nismo imeli, bi pa predlagal, da se naslednjo pomlad/poletje ponovno kam odpravimo (mogoče na Midnight Sun Marathon junija ali pa Reykjavik marathon avgusta).

Kot ponavadi bo tudi letos Ljubljana zadnji vikend oktobra popolnoma tekaška, nedelja pa pade na 29. oktober.

S skupinsko prijavo prišparamo 5 EUR, kar na koncu znese 30 EUR/osebo (imetniki svojih čipov pa odštejejo še 3 EUR). Prijavite se lahko informativno kar v komentarjih oziroma najboljše kar meni na email z vsemi podatki za katere menite, da jih še nimam.

Iška – od izvira do konca vintgarja

Že vsaj dve leti je bila želja po izvedbi, letos pa se je končno poklopilo.

Cilj: slediti Iški od izvira (pod vasjo Strmca na Blokah) pa do gostilne v Iškem vintgarju.

In sva se odpravila z Janijem in ob poldan (pri temperaturi nekja nad 30 stopinj). Startala sva v Škrabčah in se do izvira Iške napotila kar po Krpanovi poti, ko sva dosegla Iško sva zavila desno ter sledila toku do izvira (tam se tudi začne prikaz spodnje trase) pod kateri je tudi vrtina. Obrnila sva se in gasa – na začetku ob vodi sem in tja, malo po cesti, nato pa sva kaj hitro skočila noter (pri ruševinah Rutarskega mlina) in se je začelo zares – od takrat vode nisva več zapustila do cilja. V bistvu nisva vedela kaj lahko pričakujeva razen tega, da je na poti  nekaj tulumnov, kjer se bova lahko hladila. Voda je bila daleč od tega, da bi bila premrzla, ampak idealna (sploh glede na vročino) in ni nama bilo hudo.

Ob poti sva v delu do dela pod Osredkom srečala kar nekaj ljudi s polno piknik opremo, ki se hodi k Iški hladit v hudi vročili – piva, ki se je hladil v vodi ni manjkalo (ampak sva se mu do cilja dobro upirala), neki gospod pa nama je ponudil celo sveže pečene jurčke, ki jih je nabral par metrov stran. Kasneje pa do zgornjega dela vintgarja nobenega.

Od Osredka naprej sva stalno imela občutek, da bova za prvim vogalom že v Iški, ampak se je kar vleklo in tudi rečni rokavi so bili skoraj vsi enaki. Nekateri deli so bili dolgočasni, drugi ponovno izredno zanimivi s tolmuni in globokimi stenami, ki jih je izdolbla voda skozi vsa ta leta.

Terensko je bila pot kar zahtevna, saj sva stalno hodila oziroma tekala po vodi, na trenutke pa je bilo tudi malo plezati čez kak kamen oziroma ožji del. Pozorna sva morala biti tudi na spolzke površine v in nad vodo, predvsem na poraščenih kamnih – ampak ni bilo prehudo. Kar se tiče opreme torej so čisto dovolj supege in pa kakšna mala stvar za prigriznit – pa seveda foto opremo (telefon v vodoodporni embalaži kot kamera, saj signal večino trase ni na voljo). Vode pa je dovolj.

Skupaj je naneslo 19,5 km, večinoma spusta (400 m), opravila pa sva v 4 urah (bruto).

Kolesarjenje po Menišiji 2017

TD Menišija in Plesno društvo Kolesar prijazno vabita na kolesarjenje po Meniševski kolesarski poti,
ki bo v nedeljo, 4. junija, s pričetkom ob 9. uri.

Zbirno mesto je pred brunarico Turšič v Begunjah.

Pot je dobro označena, dolga 21 kilometrov in primerna za družine z otroki. Tisti, ki ne bodo zmogli celotne poti, se lahko v Dobcu odločite za krajšo označeno pot. Za otroke je obvezna kolesarska čelada, priporočena pa je tudi odraslim. Za žejo vzemite s seboj dovolj pitne vode. Kolesarimo na lastno odgovornost.

Kolesariti na Menišiji je lepo! Vabljeni v našo družbo.

Kolesarska pot “Menišija” je krožna, dolga malo več kot dvajset kilometrov z višinsko razliko 200 metrov. Prične se v Begunjah pri Cerknici kjer zavijemo z regionalne na občinsko cesto proti Bezuljaku. Po asvaltu nadaljujemo pot skozi Dobec in se po približno štirih kilometrih na Kožljeku spustimo po makadamskem cestišču v Koželjški graben. Tu se srečamo z potokom Otavščico, ki po nekaj kilometrih preide v čudovite slapove v Peklu pri Borovnici. Po krajšem vzponu nas pot pripelje iz Koželjškega grabna do Pokojišča. Na povratku se v Begunje vrnemo v dobri uri in pol. Nekateri tudi prej.

Maraton v času dveh ur

Nike je v okviru marketinške kampanje za novo tekaško opremo zadnji dve leti delal na tem, da bi podrli magično mejo 2 uri za čas maratona. Poskus se je dogajal danes na dirkališču v Monzi, s startom ob 5:45. Prenos v živo ste si lahko ogledali na spletu.

Od treh maratoncev je do konca tempo držal le Eliud Kipchoge, a mu za las ni uspelo. Postavil je čas 2:00:24. Nike pa je reklamna poteza uspela. Rekordni čas sicer ni uraden, je vseeno za 2 minuti boljši čas od svetovnega rekorda.

Trojke in Lim Bay Challenge

Letošnji Pohod ob žici in Tek trojk bo v soboto 6.5.2017. Upam, da nam bo uspelo sestaviti več trojk, časa za odločitev je še dovolj, saj prijave sprejemajo do 20.4.2017 in na tej strani se lahko uparimo oziroma utrojimo.

Tisti, ki ne boste tekli pa predlagam, da se podate na pot v zgodnjih jutranjih urah na isti dan in naberete vse štemplje na 32 km dolgi trasi okrog Ljubljane. S tistimi, ki se boste odločili za tek pa bi se kot ponavadi dobili ob 8.30 v parku Zvezda. Štarti tekov so za 12,5 km ob 9.00 in 29 km ob 9.30. Za tiste, ki imate lastniški čip stroška prijavnine ni, ostali pa morate kriti 3 EUR/osebo. Prijave lahko naredim tudi jaz, če mi sporočite ekipe. Po zaključkih tekov (okrog 12h) predlagam, da se dobimo in gremo skupaj kaj pojest in si izmenjat izkušnje.

Ekipe na 12 km:
“DNF” – Jani, Matej in Sašo

En vikend za tekom trojk pa vabljeni vsi zainteresirani na Lim Bay Challenge. To je takoimenovani “adventure race”, kjer se na trasi različnih dolžin ekipe (ali posameznik) pomerijo v več izzivih kot so treking, orientacija, gorsko kolesarstvo – MTB (z orientacijo), kajak in coasting (prečenje ob obali).

Predlagam, da se zbere vsaj ena ekipa (oziroma par), ki bi se udeležila Light trase, ki je v dolžini 30 km in obsega kombinacijo MTB (orientacija), treking, orientacija, kajak in coastering. Možna je sicer še 60 km trasa, ki obsega še zip line in gorski treking, vendar se mi zdi predloga, medtem ko je 30 km ravno prav. Oprema udeležencev je svoje gorsko kolo, kajak pa zagotovijo organizatorji. Več o potrebni opremi in kaj priskrbi organizator na tej povezavi.

Start/cillj je v kempu Portosole pri Vrsarju in v okviru organizacije je mogoč tudi cenejši najem mobilne hiške (tudi s polpenzionom) v terminu tekmovanja – 25 EUR/osebo z zajtrkom. Sama trasa tekme naj bi potekela v okolici Limskega kanala med Vrsarjem in Rovinjem.

Cena po osebi je 56 EUR, prijave pa so mogoče do konca aprila.

12. tradicionalni Noujorški tek in pohod

Lepo vabljeni na (težko pričakovani) 12. tradicionalni Noujorški tek in pohod, ki bo v soboto 25. 3. 2017. Pohodniki štartajo ob 14.30, tekači pa ob 15. uri. Kot veste je trasa dolga 8 km, po njej pa nas čakajo medalje in malica. Povabite svoje prijatelje in znance.

Prijavite se lahko na tej strani v komentarjih, pa tudi pol ure pred štartom.
Več nas bo, bolj bo veselo!

Lep pozdrav in se vidimo pred Cencovo mesnico.

Breda in Janez

Pregled tradicionalne trase (8 km):

Rezultati 8 ur Slivnice – četrta runda

Četrto rundo 8 ur Slivnice je bilo ponovno neverjetno vzdušje in tekma polna presežkov, kljub rahlo neugodni podlagi (blato). Vreme pa je bilo že malo preveč kičasto.

Postavljen je bil nov rekord v številu vzponov, pri tem je kar 10 moških doseglo vsaj 9 vzponov (lani le 4) in kar 8 žensk po vsaj 7 vzponov (lani le 5). Padel je tudi rekord v najhitrejšem vzponu in najhitrejšem spustu. Kar se rekordov tiče so vsi trije prvouvrščeni podrli rekord Tonija Venclja izpred dveh let, ko mu je 10 vzponov uspelo zaključiti v 7 urah in 58 minutah. Nov rekord je v lasti Marjana Zupančiča, ki je 10 vzponov zaključil v 7 urah in 23 minutah.

Največja zahvala gre vsem, ki so pripomogli pri organizaciji in izvedbi. Iz Doma na Slivnici hvala za izjemno podporo in pomoč, Boštjanu hvala za posojo opreme in montažo fotokabine. Kontrolni točki z okrepčevalnico na vrhu in spodaj ne bi bili mogoči brez Janeza, Srečota, Sonje, Nine, Mateja, Janija, Jane, Tomaža in Urbana. Za vse predpriprave na današji dogodek so prav tako poskrbeli že vsi zgoraj našteti. Klemnu in Janu hvala za tehnično podporo pri meritvah, s katerimi je bilo sicer zapletov, zato prosim, da po objavi (ne)uradnih rezultatov preverite ali imate ustrezno zabeleženo število vzponov (nekateri niste bili dovolj pozorni in vam ni štelo vseh vzponov).

Lepa hvala udeležencem za prispevke v katerikoli obliki, saj s tem močno prispevate k izvedbi.

NAJBOLJŠI MOŠKI (prvi trije s 10 vzponi, kar 10 z vsaj 9)

Vzponi BIB Ime/priimek Spol Letnik Čas zadnjega prihoda
10 114 Marjan Zupančič M 1971 15:23
10 18 Ivi Hrastovec M 1985 15:31
10 63 Sebastjan Zarnik M 1977 15:53

NAJBOLJŠE ŽENSKE (vse tri z 8 vzponi, kar 7 z vsaj 7)

Vzponi BIB Ime/priimek Spol Letnik Čas zadnjega prihoda
8 78 Jasmina Jelovšek Ž 1985 15:18
8 96 Alenka Pavc Ž 1976 15:33
8 57 Marija Trontelj Ž 1969 15:42

NAJHITREJŠI VZPON (za 2 minuti boljši od lanskega)

BIB Čas Tekmovalec
114 00:25:49 Marjan Zupančič

NAJHITREJŠI SPUST

BIB Čas Tekmovalec
114 00:12:20 Marjan Zupančič

FOTOGRAFIJE

*** Vsi udeleženci, ki ste dobili PeakCheck ključek v trajno last, pošljite sporočilo na klemen@peakcheck.com in dobili boste navodila, kako ga preimenujete, če vam trenutno generično poimenovanje ni všeč.

ŠE NEKAJ DEJSTEV:

Popilo se je 180 litrov čaja, 50 litrov juhe, 100 litrov vode, 80 litrov energetskih napitkov, 30 litrov coca-cole, en zaboj radlerjev in en zaboj piva, za povrh pa še nekaj hruškovca in borovničk. Pojedli so 4 hlebce špehovke, pol kilograma zaseke na kruhu, 2 veliki domači klobasi, od sadja pa 20 kg banan, 10 kg pomaranč, in to vse ne glede na to, da so v času tekme zmleli vse sladice, štrudle in ostale prigrizke … za konec pa še na vrhu 110 porcij jote.